Castrolovi izdelki zagotavljajo mazanje avtomobilov in motorjev na Zemlji že več desetletij. Manj znano dejstvo pa je, da že od 60-ih. let 20. stoletja zagotavljajo tudi mazanje mehanizmov pri Nasinih vesoljskih projektih. Pri svojih prizadevanjih, da bi raziskala osončje, se je Nasa zanašala na Castrolov asortiman Braycote, ki ga je uporabila pri lunarnih misijah Apollo, vesoljskem teleskopu Hubble, številnih satelitih, Mednarodni vesoljski postaji, prejšnjih roverjih na Marsu – vključno z roverjem Curiosity, ki je pristal leta 2012 – in večini vesoljskih oblek astronavtov.
Zdaj se Nasa znova zanaša na podjetje Castrol, ki bo zagotavljalo podporo njeni najnovejši misiji na rdeči planet. Marsovsko sondo InSight so izstrelili v Kaliforniji 5. maja, kjer je začela svoje 485 milijonov kilometrov dolgo potovanje do kraja pristanka na eni od ravnin iz lave na marsovskem ekvatorju, imenovani Elysium Planitia. Castrolovi izdelki ohranjajo gibanje znanstvenih instrumentov, kot je tudi treba v okolju, kjer lahko vsakršna tehnična okvara pomeni konec misije.
Misija InSight pošilja robotsko plovilo na Mars, da bi raziskalo notranjost planeta: njegovo skorjo, plašč in jedro. S preučevanjem notranje strukture in geologije Nasa išče odgovore na ključna vprašanja o nastanku kamnitih planetov v našem notranjem osončju pred več kot štirimi milijardami let.
Napredna tehnologija sonde bo Nasi omogočila, da razišče, kaj se dogaja pod površjem. Iskali bodo »prstne odtise« procesov, ki so oblikovali tako imenovane zemeljske planete: Merkur, Venera, Zemlja in Mars.
Visokotehnološka oprema sonde meri velikost, strukturo in temperaturo notranjosti Marsa. Prav tako meri, kako tektonsko aktiven je Mars danes. Sonda meri moč in pogostost notranjih seizmičnih aktivnosti – ki se imenujejo »marsotresi« – in pogostost padcev meteoritov na površje planeta.
Manjša težnost, skrajne temperature in nezmožnost ljudi, da bi preprosto »šli popravit« pokvarjen del, vse to pomeni, da je Mars, milo rečeno, sovražno okolje za mazivo. Vsak Castrolov izdelek mora biti primeren mestu uporabe, okolju in trajanju zadevnega opravila. Pri Nasinih misijah morajo biti Castrolovi izdelki posebej trpežni.
Keith Campbell, direktor poslovnega razvoja pri Castrolu, ve precej o izzivih, ki jih vesolje predstavlja za proizvajalce maziv, saj je sodeloval z Naso že pri več njenih misijah. »Ne moreš ravno prinesti opreme in opraviti vzdrževanja,« pravi Campbell, »zato želi Nasa uporabiti mazivo, za katerega ve, da bo delovalo.«
Kadar se kovinski deli drgnejo drug ob drugega, pride do obrabe – in to lahko povzroči poslabšanje delovanja sestavnih delov, ki lahko sčasoma povsem prenehajo delovati. Oddaljenost Marsa pomeni, da je pri izbiri maziva za misijo ključna dolgotrajna obstojnost.
Velika temperaturna nihanja na Marsu prav tako predstavljajo izziv; Castrolova maziva morajo delovati v skrajnih temperaturah. Maziva morajo omejiti »razplinjevanje« – oziroma sproščanje hlapov, ko se temperature spreminjajo. Hlapi lahko povzročijo izgubo vsega olja v mazivu, kar pomeni manjšo zmogljivost, in nastajanje kondenza na bližnjih površinah, kar lahko povzroči kontaminacijo občutljivih instrumentov ali okolice.
Campbell primerja proces »razplinjevanja« s tem, »da se zasuši barva v pločevinki, če pokrov ni dobro nameščen. Enako se lahko zgodi v vesolju, saj gre za vakuum.« Če do razplinjevanja pride v vesolju, se lahko maziva izsušijo in svoje naloge ne opravljajo tako učinkovito.
»Dobro mazivo za vesolje določimo po njegovi sposobnosti, da deluje pri zelo, zelo nizkih temperaturah, in po njegovi sposobnosti, da prav tako deluje v toplejših pogojih – ter da prihaja do čim manjšega razplinjevanja pri višjih temperaturah,« pravi Campbell.
Izzivi, ki jih predstavlja delovanje v vesolju, pa se ne končajo pri obvladovanju temperaturnih nihanj. Campbell pravi, da maziva ne smejo reagirati, kadar pridejo v stik z raketnimi gorivi, plini in drugimi kemikalijami. Kakovost teh maziv se nikakor ne sme poslabšati, kadar so izpostavljena ostrim pogojem v vesolju.
»Z našimi izdelki imamo najboljšo kombinacijo zmogljivosti pri nizkih temperaturah in majhnega razplinjevanja,« pravi Campbell. »In to je to, kar nam daje prednost pred konkurenco.«
Sonda Mars Insight je opremljena z najsodobnejšo znanstveno opremo za izvajanje svojih raziskav. Sonda je polna naprav z gibljivimi deli, vključno z ležaji, linearnimi vodili in zobniki. Castrolovi izdelki ohranjajo delovanje teh sestavnih delov v ostrem okolju Marsa.
Seizmometer sonde InSight, SEIS (ali seizmični poskus za notranjo strukturo – Seismic Experiment for Interior Structure), je instrument gobaste oblike, ki je nameščen na površju planeta. Zasnovan je tako, da zaznava »utrip« Marsa, pri čemer meri seizmične vibracije vsega, od marsotresov do padcev meteoritov. Namen tega je pridobiti vpogled v to, kar se dogaja pod površjem. SEIS je prav tako opremljen s senzorji za merjenje vetra, tlaka, temperature in magnetnih polj. Nasa upa, da bo uporabila SEIS-ove meritve za spoznavanje snovi, iz katere so sprva nastali kamniti planeti osončja. SEIS bi morda lahko celo ugotovil, ali na planetu obstaja tekoča voda.
Sonda za toplotni tok in fizikalne lastnosti ali HP3 je vrtalna naprava, ki bo vrtala do globine pet metrov pod površjem. Zakopala bo globlje v Mars kot katera koli druga predhodna naprava, da bo lahko merila toploto, ki prihaja iz središča planeta, in količino toplotnih tokov v njegove zunanje plasti. Meritve bodo Nasi pomagale ugotoviti, ali je Mars nastal iz iste snovi kot Zemlja in Luna – in lahko pripeljejo do vpogledov v to, kako je nastal sam planet.
Sonda InSight nima posadke, ki bi spustila opremo na površje Marsa. Zato bo morala uporabiti svojo roko za namestitev instrumentov, da raztovori SEIS in vrtalno napravo. Roka je dolga 2,4 metra in ima štiri motorje za pregibanje sklepov na ramenu, komolcu in v zapestju. Kamera, ki je nameščena na roki, bo Nasinim znanstvenikom pomagala, da vidijo, kaj delajo. Roka je prav tako že opremljena z grabežem s petimi mehanskimi prsti za prijemanje vseh delov strojne opreme.